Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu (Intuicije) avtor obravnava najpomembnejse hipoteze o lazni realnosti zaznavnega sveta. Veliki misleci so predvideli obstoj ravni zavesti, ki presega snov. To idejo najdemo v Platonovem "Mit o jami", v Berkeleyjevi "Nematerialistični teoriji" in tudi v "Psihologiji oblike" (Gestaltpsychologie). Najbolj verodostojen vir lezi v delih o "kolektivni podzavesti" in "Teoriji sinhronosti" Carla Junga.

V drugem delu (Potrditve) avtor na elementaren, a podroben način opise pot kvantne fizike, od poskusa pregrade z dvema rezama Thomasa Younga do pojavov superpozicije stanj in kvantne korelacije. S pomočjo teh privilegiranih ključev je mogoče razumeti kvantno prepletenost. V tretjem delu (Perspektive) avtor opisuje teorije, ki jih je David Bohm razvil o "kvantnem potencialu" o "implicitnem vesolju in eksplicitnem vesolju" in o holografski viziji kozmosa. Vse je razlozeno z absolutno preprostostjo, brez uporabe matematičnih formul in s pomočjo stevilnih ilustracij.

Človestvo je od svojega izvora zelelo raziskati izvor in sestavo stvari, odkriti njihovo delovanje in intimni namen.

Vsesplosno uporabljena metoda je razčlenitev predmetov na manjse in manjse dele, nato pa njihovo analizo z vsemi moznimi tehnikami, od vizualne preiskave do kemičnih reakcij. To se dogaja se danes. Na primer, če zeli znanstvenik odkriti kemično in fizikalno zgradbo granitne kocke, jo bo razbijal na vse manjse kosčke, dokler ni razdeljena na posamezne atome.

Če pa znanstvenik sam zeli raziskati posamezne delce, ki sestavljajo atom, prejme neverjetno presenečenje. Granitna kocka se obnasa kot ledena kocka. Znanstvenik vidi snov, ki postane megla, izhlapi in izgine med prsti. Trdna snov postane energija, ki vibrira.

Posamezni delci se brez več telesnosti pretvorijo v nihajoče valove.

Na subatomski ravni snov ni več trdna snov, postane nekaj drugačnega.

Osnovni delci nas varajo. Videti so kot trdne pike, če jih nekdo opazi, vendar se obnasajo kot vibrirajoči valovi, ko jih ne opazijo.

Atomi praktično vsebujejo samo vakuum.

Na povrsju verjamemo, da se lahko dotikamo, tehtamo, manipuliramo in merimo s snovjo. Toda v svoji najbolj intimni sestavi materija postane valovanje praznine, energije, informacij, valov ali vibracij. Kar se nam zdi trden material, v svojem najbolj intimnem bistvu ni več trden material.

Na tej točki je jasno, da ne moremo več govoriti o eni sami resničnosti. Glede na stopnje opazovanja, od skrajno majhnih do neskončno velikih, obstaja mnogo resničnosti, ki so različne, a vse popolnoma resnične.

Ali morda obstaja veliko vidikov visje resničnosti, se vedno neznanih. Vse filozofije in religije so vedno postavljale hipoteze o "območju duha", ki presega snov; nihče pa se nikoli ni mogel predloziti dokazov o njegovem obstoju. Danes kvantna fizika odpira ogromno okno za obzorja, ki si ga do prejsnjega stoletja nismo mogli predstavljati. Potrditve prihajajo iz uspesno izvedenih poskusov, zlasti tistih, ki se nanasajo na pojav kvantne zapletenosti.

Danes vemo, da obstaja stopnja resničnosti, ki ni več podvrzena omejitvam newtonske fizike. Fizika snovi ni več dovolj za opis vesolja.

Kvantna fizika dokazuje obstoj ravni, na kateri energija in informacije prevzemata materijo. To je tako imenovana "ne-lokalna" raven. Lahko bi ga opredelili kot psihični ali duhovni nivo. Na tej ravni univerzalna inteligenca komunicira s človestvom. Poti komunikacije z inteligentnim vesoljem potekajo skozi kolektivno nezavedno, ki jo je teoretiziral Carl Jung.

Jungovske sinhronosti nas vodijo v kulturnem evolucijskem projektu. To je projekt, ki se ga začenjamo zavedati.